»Risba in slika sta še vedno tista vsakdanja in dostopna medija, ki omogočata svobodno gradnjo novih, še neznanih svetov, ki so lahko popolnoma fiktivni in nimajo prav nobene reference na dejanske podobe in situacije v stvarnem svetu.«
»Weinbergerjeva slikarska dela so v tem pogledu skoraj objektivistične narave, saj z njimi ne podaja neposrednih ugotovitev in ultimativnih izjav o morebitnih prihodnostih življenja na planetu, ampak preprosto opazuje in na samosvoj način upodablja svojo vizijo in fantazijo zemeljskega življenja, v sedanjosti in prihodnosti.«
»Tu vidim nadaljevanje procesa z gradnjo terarijev ter herbarijev za proizvodnjo hrane in raznih megastruktur kot mikrobivalna okolja človeka.«
»V njem so figure bolj ali manj zabrisane silhuete, postavljene v prostor iz megličastih barvnih pik in črtic, ki se ponekod sestavijo v prepoznavne elemente krajine, kot so stanovanjski bloki ali drevesa, drugod v fantastične mrežaste strukture ali vesoljska plovila.«
»Na njej Weinberger predstavlja dela, 'v katerih le še tu in tam najdemo podobo iz stvarnega življenja; prostore z nenavadnim rastjem, zgoščenim ozračjem in žarečo svetlobo naseljujejo figure v skafandrih, ki jim ne vidimo obraza, zaposlene z opravki, ki jim ne vemo namena'.«
»Četudi se je morda kdaj tako zazdelo, njegova dela nikoli niso bila fikcija, navdahnjena z apokaliptičnimi scenariji znanstvene fantastike, ampak odslikava realnosti, tlečega stanja sveta, ki je v medijsko vsakdanjost pronical skozi špranje med spektaklom in komercializacijo pogleda ter virtualnimi in fizičnimi svetovi.«
»Njegova dela naznanjajo dogodke, ki so postali del resničnosti. Zato lahko rečemo, da je sporočilnost ena od bistvenih značilnosti njegove umetnosti.«
»Pri Weinbergerjevih delih zato ne govorimo o slikah kot objektih, kot tudi ni material ta, ki prihaja v ospredje. Gre za sliko, ki jo lahko razumemo kot okno oziroma še bolje rečeno – sliko kot ekran.«